Mednarodna premiera: KGM torres hybrid in musso EV
volan.si, 30.09.2025

S testnim torresom sem šel takrat na pot do Münchna in če me spomin ne vara, sem vihal nos samo nad porabo goriva, ki se je ves čas vrtela okoli desetih litrov. Tistega takrat je poganjal 1,5-litrski turbobencinski motor in ker so se inženirji strinjali z mojo trditvijo, so zdaj torresu namenili nov hibridni sklop. Tudi tukaj je glavni 1,5-litrski turbobencinski motor, ki so ga seveda konkretno posodobili, da dobro sodeluje z elektromotorjem, med drugim so bloku motorja namenili drugačen premaz, da so lahko tlak vbrizgavanja goriva dvignili s prejšnjih 250 na 350 barov.

Če pustimo tehnikalije za trenutek ob strani, torres ostaja enak za pogledati, vsaj zunaj, oblike namreč tokrat niso spreminjali, bo pa čez kakšno leto k nam pripeljal prenovljeni. Spredaj je meni še vedno totalno hud in zadaj malo manj, s 4,7 metra dolžine pa je to precej zajeten avtomobil, ki ima znotraj veliko prostora. Prtljažnik ima pri klasičnem motorju kar 703 litre, podatka o njegovi prostornini pri hibridni različici niso razkrili, zdi pa se, da mu baterija ni odškrtnila prostora in še vedno ostaja uporaben.

So ga pa posodobili znotraj in mu namenili večji zaslon. Pravzaprav dva zaslona, ki sta povezana v celoto, zato zdaj notranjost deluje bolj moderno, še vedno pa ostaja prepoznavna in dovolj uporabna. Nasploh je torres za potnike prijeten avtomobil, z mnogokotnim volanskim obročem pa oblikovno malce poseben tudi znotraj. Ampak uporaben in prostoren.

Moči pri takšni hibridni različici ni veliko več. Takšen ima 130 kW oziroma 177 'konjičkov', torej okoli petnajst več od navadnega, čeprav sem na konferenci ujel celo podatek, da je skupna moč zdaj 204 'konjičke', a vsi ostali podatki kažejo drugače. Pri KGM trdijo, da v mestu preko 90 odstotkov časa lahko voziš na elektriko, kar bomo seveda preverili na testu. Je pa baterija za klasičen hibrid dokaj velika in ima 1,83 kWh, celoten sistem pa jim je pomagal razviti kitajski BYD.

Po prvih kilometrih ugotavljam, da se najbolj pozna predvsem več navora, ki ga doda elektromotor, skupaj je zdaj na voljo 300 Nm, zato se mi zdi torres bolj prožen in v bistvu prav lepo pospešuje. Glede porabe bomo resneje pisali v testu, lahko pa dodam, da sem imel po kakšnih 70 kilometrih precej mešane vožnje, pri kateri je bilo tudi nekaj avtoceste z značilno nemško gnečo, porabo na cilju 6,2 litra. Torej precej spodobno in bistveno manj kot leto nazaj s klasičnim.

Torres tokrat ni edina novost, saj smo lahko preizkusili še novi musso. Na ta poltovornjak vas ne pomisli toliko kot na kakšno drugo pickup alternativo, ampak smo ga v prejšnji generaciji že vozili in tisti s klasičnim motorjem je bil eden najbolj udobnih. Ta pa je zdaj povsem nov in električni, kar pomeni, da tudi k nam prihaja trend iz Amerike, kjer se že vozi kar nekaj električnih poltovornjakov. Musso ne bo edini, pride tudi električni ranger.

Za pogledati je spredaj dejansko zelo atraktiven in skoraj enak kot torres, še posebej izstopa v takšni rumeni barvi. Tudi znotraj je v bistvu za poltovornjak precej neznačilen in ima prav tako čez večji del armaturne plošče razpotegnjen velik zaslon, materiali marsikje sploh niso več delovne sorte ampak precej elegantni. Veliko je usnja in v pravi barvni kombinaciji notranjost deluje še posebej elegantno.

Vem, bolj vas zanimajo tehnični podatki, da boste sploh vedeli, če je delovno uporaben. Baterija ima 80,6 kWh uporabne kapacitete in v primeru vožnje z zadnjim pogonom obljubljajo doseg preko 400 kilometrov oziroma 379 pri vožnji, ko so gnana štiri kolesa. Malo mi je hecen podatek, da se baterija polni z do 300 kW moči, kar je res impresivno, ampak za polnjenje med 20 in 80 odstotki vseeno potrebuje 31 minut. Še vedno dobro, samo polnilna moč očitno ni dolgo tako impresivna, to moram res preizkusiti v praksi!

Na voljo sta dejansko dve različici, tista s pogonom zadaj ima en elektromotor s 152 kW moči, to je 207 ’konjički’, in 339 Nm navora. Štirikolesno gnana naj bi imela še enak elektromotor spredaj in kar dvakrat toliko moči, ampak po prvi vožnji z močnejšo ugotavljam, da so tudi tukaj poskrbeli za nekaj zmede.

V vsakem primeru dodajam, da je električni musso prožen in vozniško prijeten, elektromotor pa kot vedno poskrbi, da je navor na voljo v hipu in posledično reduktor ali zapora diferenciala nista potrebna, saj z uravnavanjem navora lahko morebitne zdrse koles hitro rešijo drugače ter z manj sistemske kompleksnosti. Vseeno se zdi, da takšen musso ni namenjen tistim, ki potrebujete resno terensko ali delovno mulo, saj je oddaljenost od tal nekoliko manjša, le 181 milimetrov, notranjost preveč elegantna za mučenje in klasične vijačne vzmeti zadaj ne omogočajo razredno rekordne nosilnosti. Je pa posledično musso bolj udoben in prav nič ne pretresa, glede na to, da večina lastnikov svojih poltovornjakov itak ne uporablja za nora naprezanja, je lahko takšen za marsikoga celo boljša izbira.

Mussa pri nas pričakujte v začetku prihodnjega leta, torres pa je že na voljo.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ!