KGM Musso Grand: Če zagovarjaš »dizel« in se požvižgaš na pomisleke!tehnozvezdje.si, 29.09.2026

Zabavno ga je bilo voziti, a to ne odtehta dileme. Moraš imeti potrebo po tem tipu vozila in te ne sme motiti poraba, kajti za »šminkarijo« je dokaj negospodaren.

Z Mussom sem se srečal že pred leti. Takrat se je ta poltovornjak močno razlikoval od tekmecev, kar mi je bilo všeč, a tokrat so ga oblikovno približali. Po novem je bolj podoben tovrstnim ameriškim vozilom, a na srečo ne po merah. Ne vem, ali je to dobro ali ne, a na njegovo uporabnost to ne vpliva. Hkrati tudi ne pušča niti malo prostora za dilemo, povezano s pogonom. Na voljo je en sam in ta bo razveselil dobršen del sodržavljanov.

Presenečen sem bil nad navdušenjem najstnice. TikTok generacija ima svojo pamet in poglede ter jih ne zanimajo moji pomisleki, moji pogledi. Ali če poenostavim: videz, velikost in faktor izstopanja so se ji zdeli daleč najbolj pomembni. Strinjam se, da oblika še zdaleč ni slaba. Čeprav Musso ne izstopa več toliko, kolikor je v prvi generaciji. Še vedno nudi dovolj prostora v potniški kabini in potem zadaj v tovornem kesonu. Tu sem pogrešal pokrov. Nič hudega, če bi bil ročen, nižje doli pa gume s poudarjenim terenskim profilom. Te mestne mu prav nič ne pristojijo. Še huje je, da zaradi njih štirikolesni pogon z reduktorjem ne more izraziti vse svoje sposobnosti. Kljub temu sem zapeljal z urejenega cestišča v gozd, kjer so se razmeroma dobro izkazale. Ne bi se v blatu ali kraškem brezpotju, polnem ostrih kamnov. Seveda je to moj pogled, moje videnje.

Če že govorim o uporabnosti, ne gre spregledati nosilnosti in vlečne zmogljivosti. Musso lahko v ustrezni različici vleče do 3,5 tone, v keson pa naloži več kot tono tovora. To niso številke za okras, temveč lastnosti, zaradi katerih takšno vozilo sploh ima smisel.

Digitalizacije ga ni obšla
Glede sodobnosti potniške kabine imam mešane občutke. Dobro se obneseta oba zaslona in dejstvo, da so pod osrednjim trije veliki gumbi klimatske naprave. Hkrati sem nekje tam pogrešal še enega, vsaj za jakost zvoka. Spreminjanje tega prek tipk na volanu in potem le še v bližnjicah na zaslonu, ki jih odpre poteg prsta od zgoraj navzdol, se mi ne zdi dovolj. Dostikrat namreč nadzor nad tem uzurpira sopotnica. Velika ali mala, razlik ni! Zmotila me je še ročica samodejnega menjalnika. Oziroma dejstvo, da jo moraš vedno znova potisniti naprej v položaj »P«. Ko se navadiš, ni težav. Nisem se. To je verjetno jasno.

Voznih pomočnikov ni prav velike in ti delujejo v pričakovanih okvirjih. To se tiče predvsem tempomata, ki ga še najbolj opiše beseda »umirjen«. Lahko bi pospeševal hitreje, a vsaj ne zavira sunkovito in prepozno. Vsaj meni se tudi ni zdelo, da bi ohranjevalnik voznega pasu preveč silno posegal v volan. 

Kamor sem se upal, tja je prilezel
Nedvomno je, da dizelski motor ustvari vrh glave moči in navora. Z vožnjo po brezpotjih nisem pretiraval, a tiste strme in luknjaste odseke gozdne ceste za izvlek dreves mi je uspelo brez težav prevoziti. Pravzaprav je to uspelo Mussu. Kam vse bi se še podal, če bi imel reprezentativne terenske pnevmatike. A po drugi strani še dobro, saj tako ni bilo možnosti, da bi se zares zaplezal.

Na avtocesti in regionalnih cestah Musso prestavlja dokaj umirjeno. Po pritisku na stopalko za plin ni ravno poskočen, a ko voziš umirjeno, samodejni menjalnik primerno menja prestave. Športni način sicer doda nekaj dinamike, a absurdno je pričakovati, da boš dirkal s takšnim poltovornjakom. Velikost in masa še bolj prideta do izraza v mestih. Zmotila me je predvsem premalo občutljiva stopalka za plin. Zelo težko je lesti naprej ali nazaj s hitrostjo polža. Pritisneš za mikron preveč in avto skoči. Ne najboljši občutek, sploh ko bočno rineš v ravno prav veliko parkirno mesto. Opazil sem še, da sta zadnji kolesi zakopali na s peskom posutem dvorišču ob speljevanju vzvratno. Verjetno bi bilo v obeh primerih bolje, če bi vklopil štirikolesni pogon za cestne razmere, a se nisem spomnil.

Nekaj pripomb imam še čez vzmetenje. Prazen Musso ni ravno sinonim za udobje. Na slabši cesti se precej čuti, kaj se dogaja pod kolesi, zadek pa zna nemirno poskakovati. Verjetno bi bila zgodba drugačna z nekaj sto kilogrami tovora v kesonu.
 

Zdaj pa k bistvu. Zabavno ga je voziti in ne dvomim, da bi se odlično znašel v podjetju, katerega delavci morajo pogosto na teren ali na podeželje, v vlogi napol gospodarskega vozila. Da ne »kurblaš« traktorja za prevoz do trgovine ali drv, ki jih imaš zložene ob gozdni cesti. Takrat začnejo imeti smisel tudi njegova nosilnost, štirikolesni pogon, reduktor in možnost vleke težkega priklopnika. Za vse ostale vloge je tu manjša težava. Poraba prek devet litrov dizla na sto kilometrov, čeprav sem se večinoma vozil sam in brez tovora. Drugače bi bila poskočila nad 10 litrov. Mimogrede, ste pogledali, kolikšna je njegova trenutna cena?

Za ogled celotnega, izvirnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ.